Zakrament svete spovedi je možno prejeti vsak dan pred sveto mašo.
Zakrament pokore in sprave poznamo preko več različnih poimenovanj:
1423 Imenuje se zakrament spreobrnjenja, ker zakramentalno uresničuje Jezusov klic k spreobrnjenju (prim. Mr 1,15), dejanje vrnitve k Očetu (prim. Lk 15,18), od katerega se je človek oddaljil z grehom.
Kristjan v svojem zemeljskem življenju naleti na marsikatere ponudbe, ki pa niso vse v skladu z božjo voljo. Trenutna težka situacija ali osebna stiska botruje temu, da se odločimo napak in skrenemo na stran pota. Spoved nam omogoči, da se spreobrnemo, to je obrnemo nazaj na pravo pot odrešenja.
Spoved imenujemo tudi zakrament pokore, ker posvečuje osebno in cerkvenostno naravnanost spreobrnjenja, kesanja in zadoščevanja kristjana-grešnika.
Pokora ni kazen za storjene grehe. Bog nam odpušča, ne kaznuje. Kaznujejo nas same posledice grešnih dejanj. Pokora je zadoščevanje za žalitve. Pokora je zunanje znamenje notranjega obžalovanja.
Kaj je potrebno za prejem zakramenta pokore in sprave?
Dokler ni priznanja, ni odpuščanja. Dokler si človek ne prizna, da ga je polomil, ne more napredovati. Priznanje pomeni odstranitev tančice greha, ki zakriva naše oči, da ne vidimo, kako delamo narobe. Bogu izpovemo svoje napake, grehe in spodrsljaje, ker vemo, da nam lahko samo On odpusti in nam pomaga pri nadaljnjem življenju.
Spoved se imenuje se zakrament odpuščanja, ker Bog z zakramentalno duhovnikovo odvezo podeljuje spokorniku “odpuščanje in mir” (OS, obrazec odveze).
Bog nam odpušča, to pomeni, da se tistega, kar smo naredili narobe, ne spominja več. Bog naše žalitve od-pusti izpred svojega obličja. Če se mi spominjamo svojih preteklih dejanj, to ne pomeni, da se jih spominja Bog. Naš spomin ohranja neprijetne spomine zato, da jih ne bi več ponavljali. Edinole iskrena pokora lahko ozdravi tudi spomin.
Spoved se imenuje se zakrament sprave, ker podeljuje grešniku ljubezen Boga, ki daje spravo: “Spravite se z Bogom” (2 Kor 5,20). Kdor živi iz usmiljenja božje ljubezni, je pripravljen odgovoriti na Gospodov klic: “Pojdi in se prej spravi z bratom” (Mt 5,24).
Ko kristjan naredi greh, se ne prekrši samo zoper Boga, temveč zoper celotno cerkveno skupnost. Zakaj? Ker greh pomeni, da ni držal obljube, ki jo je dal pri krstu, oziroma starši v njegovem imenu. Noben greh ni individualen greh. Tudi če ga naredimo na skrivnem, da res nihče ne ve zanj, ostanejo posledice, ki prizadenejo župnijsko skupnost, skupnost bližnjih, s katerimi živimo. Spoved je tako dogodek ponovnega sožitja z Bogom in bližnjim.
Tri dejanja pokore in sprave
Zakrament pokore sestoji iz celote treh dejanj, ki jih stori spokornik, in iz spovednikove odveze. Spokornikova dejanja so:
- priznanje grehov-razkritje grehov duhovniku (spoved);
- kesanje (da ti je žal kar si delal narobe);
- sklep, da se poboljšaš in opraviš dela zadoščenja.